Saint-Marc er ķ Artibonite-héraši viš sjįvarmįl.  Bęrinn, sem var stofnašur įriš 1716, stendur viš fallega samnefnda vķk.  Sunnan viš hann eru Chaine des Matheuxfjöllin.  Enn žį er Saint-Marc mikilvęg śtflutingshöfn fyrir višarkol en fyrrum var mikiš flutt śt af kaffi žašan.

Ķ Saint-Marc lenti 800 manna franskt herliš, sem studdi Bandarķkjamenn ķ sjįlfstęšisbarįttu sinni gegn Englendingum.  Mešal sjįlfbošališa ķ žessum her var  Henry Christophe, sem sķšar varš konungur Noršur-Haiti.  Ķ Saint-Marc lenti 800 manna franskt herliš, sem studdi Bandarķkjamenn ķ sjįlfstęšisbarįttu sinni gegn Englendingum.  Mešal sjįlfbošališa ķ žessum her var  Henry Christophe, sem sķšar varš konungur Noršur-Haiti.

Skošunarveršir stašir
Rśstir virkis į hęšunum viš vķkina noršan bęjarins eru athyglisveršar.  Nokkur hśs ķ nżlendustķl meš žakhellum śr viši eru mešal fįrra įhugaveršra staša ķ bęnum.  Ķ grennd viš hann eru nokkrar góšar bašstrendur, t.d. viš Montrouis, žar sem er orlofssvęši Club Méditerranée.

Skošunarferš til Verrettes
U.ž.b. 30 km austan Saint-Marc viš bęinn Petite Rivičre de l'Artivonite er Crźte ą Pierrot-virkiš, sem į sér djśpar rętur ķ hjörtum ķbśa landsins vegna hetjulegrar varnar gegn įrįsum og umsįtri Frakka undir stjórn Leclerc hershöfšingja.  Eftir aš Frakkar höfšu oršiš fyrir miklu mann-falli viš aš reyna aš nį virkinu į sitt vald tókst hermönnum Dessalines undir forustu Magny og Lamartinčre aš brjótast ķ gegnum umsįtriš ašfararnótt 24. marz 1802 og sleppa žannig viš fangelsisvist.  Ķ grennd virkisins eru rśstir 365 hliša hallarinnar, sem Henry Christophe konungur lét reisa sem tįkn um vald sitt.  Nafn hallarinnar er komiš af hinum fjölmörgu sślnagöngum, hlišum, dyrum og gluggum, sem nį žó ekki tölunni 365.

U.ž.b. 8 km lengra til sušurs er Albert Schweitzer spķtalinn viš žorpiš Verrettes.  Žessi spķtali er einn örfįrra slķkra, sem reknir eru ķ sveitum Haiti.  Bandarķski lęknirinn W.L.Mellon lét reisa hann ķ byrjun sjötta įratugarins.